Planinsko polje s ptičje perspektive

Šef nas je v nedeljo zjutraj, ko se je vrnil z dolge in prav nič dolgočasne nočne službene akcije, vrgel iz postelje in postavil ultimat: “Gremo na en hrib takoj zdaj, ker če usedem, bom zaspal, in dan bo šel  k vragu.” Treba je bilo nemudoma ukrepati. :idea:

Že tolikokrat smo se sprehajali, lovili, kopali … na Planinskem polju, že tolikokrat smo rekli, da moramo enkrat zlesti “na tisti strm hrib nad Planino” … :? Tako smo se torej spravili tja gor, na Grmado (Planinsko goro; 873 m). Njen strateški položaj je bil očitno pisan na kožo tudi Italijanom, ko so tod čuvali svojo rapalsko mejo (1920-1945).

Po   Globok jašek z lojtrami, po katerih si ne bi želela plezati!  Letnica

Že nekaj stoletij prej, v Trubarjevih časih, so se tu gor zbirali krivoverni skakači, štiftarji in bičarji … Ko so jih uspeli zatreti, so zgradili pravoverno romarsko cerkev sv. Marije (1657).

L. 1657 je zrastla še velika romarska cerkev sv. Marije.  Po sestopu z vrha nam je cerkev pokazala drugo lice, tokrat sivo streho :)

V sodobnem času pa romamo na Grmado (tudi) planinci, padalci, ki imajo na razgledišču svojo “vzletno stezo” (in ni mi jasno, kako se tako hitro dvignejo čez krošnje dreves :shock: ), pa lovci, ki so si na travniku tik pod vrhom postavili svojo častno stražo in malo više proti zahodu lično lovsko kočo. Mi smo ponujeno pač “uporabili” v svojem stilu. :)

Pogled na naše ljubo Planinsko polje  Nekdo očitno pogreša sneg ...  Jeee, travnik! Gremo žurat!  Pa račko lovit ...
Hitro smo ovekovečili še ne tako “ugleden” vrh in jo mahnili naprej. Oz. nazaj (šefu se pač tako mudi, da sploh ne pomisli, da obstaja kakšna krožna različica :roll: ), torej najprej dol do cerkve in potem spet strmo navzgor do lovske koče in naprej proti golemu Petričevemu hribu (937 m), ki bi ponudil sijajne razglede, če …

Vrh!   Oblaki in leden veter ... gremo, preden nas odpihne!  Grdi oblaki so pokvarili razglede s pobočij golega Petričevega hriba, a za silo bo :)

… se vreme ne bi čisto skisalo in prineslo grde temne oblake, veter in mraz. OK, januarja na skoraj 1000 m mu odpustimo. :P Pa naj bo tudi meni, ker se mi ni ljubilo nositi gor več kot malega žepnega trotlzihra. :oops:

Jagoda je dobila 3. torto in spet smo šli gor

Namesto takojšnjega zajtrka smo po jutranjem sprehodu najprej zvarili tortico, pravzaprav dve. Ustreči Jagodi niti slučajno ni enostavno, gospodična je nenormalno izbirčna, pa še vse zvezde morajo biti na mestu, da je. Ampak je uspelo, bila ji je všeč. Ker je doslej očitno pokazala, da so velike torte grozen strah in trepet, je dobila majhno, pa še Bit seveda svojo. Njegova je izginila, preden je Jagi svojo uspela povohati …

3. tortica Pocasi pa previdno ...

Zunaj nas je že čakalo mrzlo zimsko sonce, nebo brez oblačka, skratka, krasna januarska nedelja, ki jo enostavno MORAŠ izkoristiti. Pa smo šli … tokrat na Primorsko, za 4. letošnjo planinsko odpravo smo izbrali Sabotin. No, moja mami ga je izbrala, ker še ni bila gor. Po severni, senčni in zelo malo obljudeni poti smo se vzpeli do koče, uživali v razgledih na grebenu čez vrh do razvalin cerkvice Sv. Valentina in se po južni poti spustili v dolino ob sončnem zahodu. Izhodišče in cilj: solkanski most. Višinska razlika: 509 m.

... in proti Nanosu Pogled nese daleč na vse strani ... v Italijo ...

Tokrat je vse skupaj veliko bolje izpadlo kot lani v oblačnem vremenu v približno istem času … Razgledi, da bi nehal dihat in ustavil čas. Jota je bila vrhunska. Sonce še bolj. Letošnja zima nam je pisana na kožo! :)

Na vrhu vrhaMoja najdražja pasja družba <3  Z mami in njeno malo fuzbalerko :)

Našli smo sonce!

V ljubljanskem kotlu že en teden neprestano vztraja megla. :( Gosta, dolgočasna, pusta in nevzdržna. Ob prvi možni priliki, torej v soboto dopoldne, smo pobegnili malček više in našli smo ga - SONCE. :D

Zima, sonce, megla in modro nebo ... all inclusive.

Tudi nedelja je bila sončna … seveda ne v Ljubljani. Na Krasu pa, za vikat! Končno smo - prvič sploh - zlezli na Tabor, hribček nad Sežano.

Jesen ...

Po enem letu …

Ob vseh lanskoletnih žalostinkah se mi je še pisanje uprlo. :( V nekaj mesecih sta se namreč zgodili še dve zgodbi s tragičnim koncem … sredi septembra Odijeva in že v začetku junija Thorova. :cry: Odi se je pridružil Lady, ker tu brez nje očitno ni hotel več biti, :? Thor pa je odšel na drugo stran namesto k nam na počitnice, na katere bi ga kot že leta prej vsi velikodušno sprejeli. :( Od obeh sem se v mislih dostojno poslovil, a o smrtih enostavno nisem mogel več pisati.

Preveč je bilo.

Operirana je bila tudi moja mami in ful me je skrbelo zanjo. :| Ampak ona je flatovska legenda in legende so večne. ;) Jasna ji je obljubila vse žogice sveta in dolgo morsko poletje. Jupiii, Rona, ful vesel zate, uživaj še dolgo! :!:

Kaj pa mi? Hvala, dobro. Naj ostane tako in bom zelo zadovoljen. :arrow: V tem času sem se potepal po Toskani, bolj ali manj uspešno “prevzgojil” nekaj rejniških punc :twisted: , užival na dolgih jesenskih počitnicah na Krasu, se kopal na Pagu, vmes pa seveda pridno vadil take in drugačne vragolije, prinašal, odnašal …

Še ena za anale ;)

In v petek, trinajstega, sem praznoval petega. Če to ni dober znak … :!: Glavno, da bom zdrav in da bo torta vedno tako dobra. 8)

Rojstni dan, četrtič!

Dragi Bit,

IMG_7933.JPG  IMG_7952.JPG
vsak dan s tabo je tako dragocen … Srečna sem, da si z nami, vedno dobre volje in pripravljen na nove dogodivščine. Naj tako ostane še dolgo, dolgo, dolgo. Radi te imamo!

IMG_7965A.JPG

VSE NAJBOLJŠE!
Andreja, Tomaž in Jagoda